…kruhek

… no … da se po predolgem času končno malo javimo. Bilo je delovno in še bo.

… Teo je že velik fant, zato poskuša tudi sam papat kruheka. itak ga je več na tleh, na stolčku in po zraku, a to ni bistvenega pomena. Važno je le, da on uživa.

… zima in jaher

Zima je začela kazat svoje zobe, zato smo v našem Brlogu nabavili Jagermeister. Litrco seveda, da ne bo pomote!

Sedaj pa lahko začne tudi snežit!

… skoraj pozabil. Ste vabljeni na jaher z ledom, brez leda, z mlekom in še s čim, če pa hočete jegerkolo, pol si pa cocacolo sami prinesite.

… ena od zadnjih poletnih neviht …

… verjetno je bila to tudi zadnja “poletna” nevihta, ker sedaj naprej bodo bolj zimka deževna obdobja.

Že v daljavi je bilo videt, da prihaja spet nevihta in Pika me je takoj začela prepričevat naj grem po fotoaparat, da že enkrat kej škjlocnem.

No in res sem šel po “fotkota” in naredil nekaj bolj ali manj testnih škljocev.

Takšen je bil pogled proti Trstu.

Cerknica s TTTM …

Bil je petek, zadnji dan lepega vremena, pred koncem poletja in toplega sonca. Na delu je bilo napeto, malo zaradi dela, malo zaradi ure, ki se je bližala za odhod. No, pa mi je le ratalo pobegniti domov porbrat familijo in laufat v Cerknico obiskat Tino, prijateljico od Pike, ter se sprehodit po presihajočem jezeru.

Dobro, da obstaja net, da sem lahko pogledal zastoje na cesti in tako smo zavili na staro cesto že v Senožečah, ker je bila kolona na AC proti LJ od Razdrtega do Unca, to je cca 15km! Dejansko ne-normalno!

No in smo končno prispeli po stari cesti v Cerknico, kjer nas je pričakala Tina, nas povabla na drink, Teo pa kot Teo si je takoj vse ogledal, vse pretipal in pofirbcal, spregledal ni niti muce, katera ga je skoraj šausnila.

Nato smo se odpravli do jezera.

… zobar … JeB`MaT… !

… danes je spet bil dan, ko sem šel obiskat svojo priljubljeno zobarco. Sej ženska je ok, silom prilike prijazna, uvidevna in kolikor toliko tudi NE-groba. ?!?! Po par seansah mi jo je ratalo prepričat, da če me ne bo drogirala, se bodo najine seanse zaključile. In tako je gospa razumela, da brez doze “narkotika” nea bo več šlo.

No in tudi danes me je lepo sprejela, prijetno pobarala in pospremla na stol, kateri me prej spominja na klavnico kot pa na ordinacijo stomatologa. Pa ne, ker bi bilo tako videt, kajti ordinacija je sila nova, beri, je stara par mescev, ampak občutki so grozni, kjub narkozi!

… prva pomoč “špini”

… kako rešiti problem s premalo tlaka vode v hiši, zaradi “prevelike” medsosedske ljubezni in “nadpovprečno” sposobnih vodo-distribucijskih organizacij?!?

Seveda rešitev ni dolgoročna, a je čisto primerna za dokončanje večernega tuširanja.

… samo njegova kahla

Spet je prišel dan, ko smo se odpravli v “velecentrični” Koper po nakupih. Tokrat je z nami šla tudi nona. Seveda smo šli naravnost v BC po stvari za Teota. No in ker je naš Teo že velik in resen fant, ker točno pove, kdaj je čas za kakanje, mu je nona kupila njegovo, samo njegovo kahlo. Izbor je seveda bil velik in smo ga posedi na prav vsako, dokler ni nazorno z vriskom in veseljem nakazal, katera mu je najbolj všeč ali pa najbolj udobna.

Takoj drugo jutro je pika po skajpu že vriskala, da je Teo že opravu svoje v novi kahli. Od tega dne dalje je kahla vsak dan v uporabi najmanj 4x.

… njegov prvi ježek

Najin sinko je sprobal še eno od slastnih razvad. Dobil je njegovega prvega ježka.

Seveda, ker ne sme še čokolade oz. naj ne bi bila še primerna njegovi starosti, je to opravilo prepustil mami, ki je seveda z veseljem pomljacala čokolado in lešnike dol iz ježka.

Bil mu je slasten in zelo nazorno je povedal “ghhhh,ghhhh,mmmmmmmmhhhhh” da mu je seveda zelo fin.

… tramontana na obali

Bil je dan, petek 08.08.08 (mal čudno). Tudi vrabci na sosedovih vejah so čivkali, da danes nam ne uide še ena od poletnih tramontan.

Popoldanski oblaki so izgledali nekako takole, skoraj so tudi oni opozarjali na prihajajoče nočno dogajanje…

…ponoči se je začelo, žvižganje odprtih oken, hitro lauf preden se kej usuje … ok končno zapremo okna, pogledam uro, haha na štedilniku od Gorenja piše 24:00, kar je v bistvu nekaj novega. Gremo dalje, bliska, grmi, piha kot že enih 15 let ne. Odprem vrata katera so v zavetju, pogled je bil na dež, ki je padal skoraj vodoravno, oljke v olčniku so tudi bile precej v smeri vetra. Res je dobro pihalo.

Čez nekaj minut sem se opogumil in v boxarcah in vetrovki srfal po balkonu med pobiranjem letečih stvari. Ko sem bil že čisto moker in se nisem več za to sploh brigal sem poslušal veter. Slišati je bilo kot se bi nekaj poleg mene hudo hitro vtrelo, podobno kakšni zatohli turbini.

… drugi dan je pa zgledalo nekako takole. Okrog hiše itak vse razmetano in prevrnjeno. Spakiramo tamalega in gremo pogledat kaj je naredilo z barkami. V Piranskem mandraču je bilo relativno vredu, skupile so jo le charter barke in nekateri nevešči turisti z barkami. V Strunjanu je bila pa slika precej drugačna.

Mislim, da bodo slike povedale zadosti …