Najin sinko je sprobal še eno od slastnih razvad. Dobil je njegovega prvega ježka.
Seveda, ker ne sme še čokolade oz. naj ne bi bila še primerna njegovi starosti, je to opravilo prepustil mami, ki je seveda z veseljem pomljacala čokolado in lešnike dol iz ježka.
Bil mu je slasten in zelo nazorno je povedal “ghhhh,ghhhh,mmmmmmmmhhhhh” da mu je seveda zelo fin.
Bil je dan, petek 08.08.08 (mal čudno). Tudi vrabci na sosedovih vejah so čivkali, da danes nam ne uide še ena od poletnih tramontan.
Popoldanski oblaki so izgledali nekako takole, skoraj so tudi oni opozarjali na prihajajoče nočno dogajanje…
…ponoči se je začelo, žvižganje odprtih oken, hitro lauf preden se kej usuje … ok končno zapremo okna, pogledam uro, haha na štedilniku od Gorenja piše 24:00, kar je v bistvu nekaj novega. Gremo dalje, bliska, grmi, piha kot že enih 15 let ne. Odprem vrata katera so v zavetju, pogled je bil na dež, ki je padal skoraj vodoravno, oljke v olčniku so tudi bile precej v smeri vetra. Res je dobro pihalo.
Čez nekaj minut sem se opogumil in v boxarcah in vetrovki srfal po balkonu med pobiranjem letečih stvari. Ko sem bil že čisto moker in se nisem več za to sploh brigal sem poslušal veter. Slišati je bilo kot se bi nekaj poleg mene hudo hitro vtrelo, podobno kakšni zatohli turbini.
… drugi dan je pa zgledalo nekako takole. Okrog hiše itak vse razmetano in prevrnjeno. Spakiramo tamalega in gremo pogledat kaj je naredilo z barkami. V Piranskem mandraču je bilo relativno vredu, skupile so jo le charter barke in nekateri nevešči turisti z barkami. V Strunjanu je bila pa slika precej drugačna.
Mislim, da bodo slike povedale zadosti …
Recent Comments