VN – Marezige 2009

Danes poleg Refoška in Malvazije v Marezigah se je odvijala tudi “Velika nagrada Marezig 2009″.

Ker moja noga spet neki trokira sem bil v vlogi nosača bidonov in fotografa.

Skupinska “Merda Team”

… ena od zadnjih poletnih neviht …

… verjetno je bila to tudi zadnja “poletna” nevihta, ker sedaj naprej bodo bolj zimka deževna obdobja.

Že v daljavi je bilo videt, da prihaja spet nevihta in Pika me je takoj začela prepričevat naj grem po fotoaparat, da že enkrat kej škjlocnem.

No in res sem šel po “fotkota” in naredil nekaj bolj ali manj testnih škljocev.

Takšen je bil pogled proti Trstu.

… zobar … JeB`MaT… !

… danes je spet bil dan, ko sem šel obiskat svojo priljubljeno zobarco. Sej ženska je ok, silom prilike prijazna, uvidevna in kolikor toliko tudi NE-groba. ?!?! Po par seansah mi jo je ratalo prepričat, da če me ne bo drogirala, se bodo najine seanse zaključile. In tako je gospa razumela, da brez doze “narkotika” nea bo več šlo.

No in tudi danes me je lepo sprejela, prijetno pobarala in pospremla na stol, kateri me prej spominja na klavnico kot pa na ordinacijo stomatologa. Pa ne, ker bi bilo tako videt, kajti ordinacija je sila nova, beri, je stara par mescev, ampak občutki so grozni, kjub narkozi!

… prva pomoč “špini”

… kako rešiti problem s premalo tlaka vode v hiši, zaradi “prevelike” medsosedske ljubezni in “nadpovprečno” sposobnih vodo-distribucijskih organizacij?!?

Seveda rešitev ni dolgoročna, a je čisto primerna za dokončanje večernega tuširanja.

… tramontana na obali

Bil je dan, petek 08.08.08 (mal čudno). Tudi vrabci na sosedovih vejah so čivkali, da danes nam ne uide še ena od poletnih tramontan.

Popoldanski oblaki so izgledali nekako takole, skoraj so tudi oni opozarjali na prihajajoče nočno dogajanje…

…ponoči se je začelo, žvižganje odprtih oken, hitro lauf preden se kej usuje … ok končno zapremo okna, pogledam uro, haha na štedilniku od Gorenja piše 24:00, kar je v bistvu nekaj novega. Gremo dalje, bliska, grmi, piha kot že enih 15 let ne. Odprem vrata katera so v zavetju, pogled je bil na dež, ki je padal skoraj vodoravno, oljke v olčniku so tudi bile precej v smeri vetra. Res je dobro pihalo.

Čez nekaj minut sem se opogumil in v boxarcah in vetrovki srfal po balkonu med pobiranjem letečih stvari. Ko sem bil že čisto moker in se nisem več za to sploh brigal sem poslušal veter. Slišati je bilo kot se bi nekaj poleg mene hudo hitro vtrelo, podobno kakšni zatohli turbini.

… drugi dan je pa zgledalo nekako takole. Okrog hiše itak vse razmetano in prevrnjeno. Spakiramo tamalega in gremo pogledat kaj je naredilo z barkami. V Piranskem mandraču je bilo relativno vredu, skupile so jo le charter barke in nekateri nevešči turisti z barkami. V Strunjanu je bila pa slika precej drugačna.

Mislim, da bodo slike povedale zadosti …